Miran Zore   9. februar 2012
Zambija pred zgodovinskim podvigom

Ne igrajo le za naslov

Nogometaši Zambije so prva senzacija letošnjega afriškega pokala narodov. Priigrali so si priložnost, da si prvič v svoji zgodovini pokorijo Afriko. A igrali ne bodo le za naslov, temveč tudi za umrle člane zlate generacije.
SORODNE NOVICE
Večji, boljši, močnejši!
10.6.2010 | Mednarodni nogomet
Flachiju 12-letna prepoved
10.6.2010 | Mednarodni nogomet
Še vedno nima dovolj
10.6.2010 | Mednarodni nogomet
Schuster bo prevzel Bešiktaš
10.6.2010 | Mednarodni nogomet
Osumljena Slovenca sta Lalič i...
9.6.2010 | Mednarodni nogomet
Aretirana tudi Slovenca
8.6.2010 | Mednarodni nogomet
(foto: Getty Images)
27. april 1993. Dan, ki ga Zambijci ne bodo nikoli pozabili. Zambijska nogometna reprezentanca se je tega dne podala v Senegal, na kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na svetovno prvenstvo. A moštvo, najboljše, kar ga je Zambija kdaj imela, v Senegal ni nikoli prispelo. Vojaško letalo, s katerim so leteli Zambijci, je eksplodiralo nad Gabonom in strmoglavilo v Atlantski ocean, pri tem pa je življenje izgubilo vseh 30 ljudi na letalu. Zambijske "premium" nogometne generacije, ki je na olimpijskih igrah v Seulu leta 1998 denimo s kar 4:0 premagala Italijo ter bila na afriškem pokalu narodov leta 1990 tretja, kar naenkrat ni bilo več. Srečo v nesreči pa je imel kapetan reprezentance Kalusha Bwalya, najboljši zambijski nogometaš vseh časov in strelec hat-tricka na omenjeni tekmi z Italijo, ki je tedaj že igral za PSV in se je v Senegal odpravljal iz Evrope. Najboljšemu zambijskemu nogometašu je, kot se je izkazalo, življenje rešil prav prestop v PSV. Bilo mu je prizaneseno. In še dobro, da mu je bilo, kajti prav Kalusha Bwalya je temelj reprezentance, ki na letošnjem afriškem pokalu narodov uresničuje željo, ki je zlata zambijska nogometna generacija nikoli ne bo mogla.

Verjeli ali ne, že leta 1994, leto dni po katastrofi, je Zambija, s Kalusho Bwalyo, igrala v finalu afriškega pokala narodov in naskakovala naslov afriškega prvaka, a morala priznati premoč sila nadarjeni nigerijski generaciji z Jay-Jay Okocho in Sundayem Olisheom na čelu. Vse odtlej naslovu afriškega prvaka Zambija ni prišla več blizu. Do letos.

Kalusha Bwalya reprezentanco zdaj pogajanja kot predsednik zambijske nogometne zveze, na selektorski klopi sedi francoski trener Herve Renard, kapetan pa je Christopher Katongo, ki, zanimivo, nogomet igra na Kitajskem. Uvrstitev finale, do katerega je Zambija premagala Ekvatorialno Gvinejo, Senegal, Sudan in celo favorizirano Gano, ni prišla slučajno. Uspehi, ki jih dandanes žanjejo nasledniki Kalusha Bwalye, so namreč plod šestletnega, za Afriko neznačilnega sistematičnega dela, pri katerem je po neuvrstitvi na svetovno prvenstvo leta 2006 vztrajal prav dotedanji selektor Bwalya. Jedro reprezentance ja več let raslo in ostalo skupaj. Vse do danes, ko je pripravljeno na največji dosežek v zambijski nogometni zgodovini.
Zambija
(foto: splet)

"Naredili smo načrt, da bomo najboljše igralce štiri, pet let zadržali skupaj. Bwalya je vztrajal, da zadržimo veliko večino igralcev na kupu in vidimo, česa smo sposobni," razkriva kapetan Katongo, ki "evropsko mentaliteto" predsednika zveze sam zelo dobro razume, kar nekaj let je namreč preigral v Grčiji, na Danskem in v Nemčiji. "Naše moštvo odlikuje enotnost. Ostale reprezentance imajo dobre nogometaše, mi pa stavimo na enotnost. Kako je igral Senegal? Zakaj tu ni Nigerije, Kameruna? Lahko imaš 200 milijonov profesionalcev, ki igrajo v Chelsaju ali Barceloni, vendar, če ne znajo igrati kot ekipa, ne moreš storiti ničesar," dodaja Katongo, čigar preprosta, laična razlaga nedvomno drži vodo. Zambija ima v trenutni sestavi namreč le dva nogometaša, ki igrata v Evropi, to sta napadalec Emmanuel Mayuka, ki igra za švicarski Young Boys in vezist Chisamba Lungu, ki igra za ruskega drugoligaša Ural Oblast. Preostanek reprezentantov igra doma, v Južni Afriki, Kongu, na Kitajskem in celo v Sudanu.

Pred Zambijci je zdaj le še zadnja stopnička. Leta 1994 nanjo niso uspeli stopiti, letos so to odločeni storiti. Evropi praktično neznani selektor Herve Renard ima potrebno za uspeh. Vodi v tem trenutku morda celo najbolj enotno reprezentanco na afriški celini, ki ji je dodal potrebno mero discipline in samozavesti za naskok na zvezdniško zasedbo Slonokoščene obale. 12-milijonska domovina bo v nedeljo dihala z junaki, ki ne bodo le naskakovali prvega naslova afriškega prvaka. Njihova naloga je še precej bolj plemenita, igrali bodo namreč tudi za pokojne duše zlate zambijske generacije, ki priložnosti, kakršno imajo Katongo in njegovi soigralci, nikdar niso dobili. "Ljudje ne morejo nehati razmišljati o tem, kaj bi tista reprezentanca lahko postala. Bili smo zelo samozavestni. Želeli smo na svetovno prvenstvo in nanj smo bili pripravljeni. Tudi danes, ko imamo novo reprezentanco, si želimo velikih dosežkov," razmišlja Bwalya, s 33 zadetki še vedno najboljši strelec Zambije vseh časov.
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 5
Starejši naprej | Novejši naprej
juventinoVIDAL 12.2.2012, 12:06 Prijavi komentar
srečno Zambija, držimo pesti! :)
messi19 9.2.2012, 21:38 Prijavi komentar
Go Zambija!!!
pfc1 9.2.2012, 18:43 Prijavi komentar
Lepa zgodba čestitke. Upam da zmagajo.
retropil 9.2.2012, 15:11 Prijavi komentar
lepa zgodba, ampak sloni jih bodo vseen premagal..
wazza#10 9.2.2012, 15:08 Prijavi komentar
Wau, krasna zgodba, krasen članek. Zdaj bom v finalu za Zambijo, da naredijo lep zaključek tej pravljici s tragičnim začetkom :) Me ppav zanima koliko igralcev se bo prodalo v Evropo po tem finalu...
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE