Uredništvo    3. junij 2012
Zgodovina evropskih prvenstev, Euro 1976

Rodi se Panenka

Leta 1976 so po uspešno opravljenih kvalifikacijah, v kateri so v rednem delu premagali Severno Irsko, Švedsko in Norveško, v četrtfinalu pa nato še Wales...
SORODNE NOVICE
UEFA razdelila 100 milijonov
12.9.2012 | Mednarodni nogomet
Postopek proti štirim
3.7.2012 | Mednarodni nogomet
Casillas: Spoštujmo Italijo
3.7.2012 | Mednarodni nogomet
Izbrali so tudi navijači
3.7.2012 | Mednarodni nogomet
Furija prispela v Madrid
3.7.2012 | Mednarodni nogomet
Rekord vseh rekordov
2.7.2012 | Mednarodni nogomet
Leta 1976 so po uspešno opravljenih kvalifikacijah, v kateri so v rednem delu premagali Severno Irsko, Švedsko in Norveško, v četrtfinalu pa nato še Wales (pomemben gol je na prvi tekmi dosegel tudi Danilo Popivoda), na svoj račun prišli Jugoslovani, saj jim je Evropska nogometna zveza (UEFA) zaupala organizacijo petega evropskega prvenstva. Balkanci so seveda pričakovali veliko, odkrito so ciljali na naslov evropskega prvaka, toda breme igranja pred svojimi navijači je bilo očitno preveliko. Na zaključni turnir četverice so se uvrstili še Nemčija, Češkoslovaška in Nizozemska, Jugoslovani pa so se odločili, da bodo prvenstvo organizirali na štadionih Marakana v Beogradu in Maksimir v Zagrebu. Kvalifikacije so bile še enkrat več usodne za številne znane reprezentance - Španijo je v četrtfinalu izločila Nemčija, že po rednem delu pa so se morale posloviti tudi Francija, Italija, Madžarska, Portugalska in še enkrat več Anglija.


Antonin Panenka je takole izvedel najbolj slovito enajstmetrovko v zgodovini.

Selektor Jugoslavije Ante Mladinić (Hrvat, ki je za posledicami raka na grlu umrl leta 2002) je v reprezentanco za nastop na EP uvrstil tudi dva Slovenca, in sicer Branka Oblaka ter Danila Popivodo, v moštvo pa je bilo še nekaj znanih nogometašev - Ivan Buljan, Ivica Šurjak, Jovan Aćimović, Dragan Džajić, Enver Marić, Vahid Halilhodžić, Luka Peruzović... Domačim je žreb v polfinalu določil Nemčijo, na štadionu Marakana, kjer je bilo kar 70.000 gledalcev, pa bi si težko želeli boljšega začetka. Prav Popivoda je namreč že v 19. minuti zadel za 1:0, nakar je po pol ure Džajić povišal na 2:0. Navijači so bili v ekstazi, toda Nemcev preprosto ne gre nikoli odpisati in tudi tokrat so se vrnili med žive. V 64. minuti je preobrat začel Heinz Flohe, nato pa je motorje vključil junak polfinala Dieter Müller. Potem ko je v 82. minuti poskrbel za podaljšek, se je v slednjem še dvakrat vpisal med strelce in Jugoslovani so z igrišča odšli v solzah. Medtem ko je Popivoda odigral celotno tekmo, je Oblak na klop za rezerve odšel v 106. minuti. Tudi drugi polfinale se je končal po podaljšku, Češkoslovaška pa je s 3:1 premagala Nizozemsko, za katero je igral tudi legendarni Johan Cruyff. Kar trije nogometaši so bili izključeni, v podaljšku pa sta za zmagovalce zadela Zdenek Nehoda in František Vesely. Kot zanimivost povejmo, da je v rednem delu oba gola dosegel Anton Ondruš. V 19. minuti je svoje povedel v vodstvo, v 77. minuti pa zabil še avtogol. Tekma za tretje mesto je bila v Zagrebu, še enkrat več pa so gledalci videli podaljšek. Redni del se je končal z 2:2, v podaljšku pa je zmagovalca odločil Ruud Geels. Pred 7.000 igralci Slovenca gola nista dosegla, odigrala pa sta celotno tekmo. Naslov najboljšega strelca je osvojil Dieter Müller s štirimi goli, medtem ko so gledalci v povprečju na tekmo videli kar 4.25 gola. S kvalifikacijami vred je bil najboljši strelec irski napadalec Don Givens z osmimi goli.

Finalna tekma

ČEŠKOSLOVAŠKA - NEMČIJA 5:3 po enajstmetrovkah

Nemčija se je še drugič zapored prebila v veliki finale, toda tokrat je naletela na previsoko oviro. Tekma je bila odigrana 20. junija na štadionu Marakana v Beogradu, pravico pa je delil italijanski sodnik Sergio Gonella. Obračun si je ogledalo 35.000 gledalcev, ki so imeli kaj videti. Že v rednem delu so namreč padli štirje zadetki, zmagovalca pa so nato odločili šele dramatični streli z bele točke. V rednem delu je Čehe in Slovake v vodstvo v osmi minuti povedel Jan Švehlik, v 25. minuti pa je bilo že 2:0, ko se je med strelce vpisal tudi Karol Dobiaš (kasneje je bil tudi uspešen trener, med drugim je vodil Sparto iz Prage). Nemci so se začeli v igro vračati tri minute kasneje, ko je vodstva nasprotnika prepolovil Dieter Müller, ki se je sicer rodil s priimkom Kaster, a je kasneje prevzel priimek svojega očima. Ko so navijači Češkoslovaške že pričakovali veliko zmago, je v 89. minuti na dramatičen način udaril še Bernd Hölzenbein, današanji skavt Eintrachta iz Frankfurta, in sledil je podaljšek. Marakana v slednjem gola ni več videla, zato so odločale enajstmetrovke. Do rezultata 3:3 so vsi uspešno izvedli svoj poskus; zadel je tudi četrti Čehoslovak, nakar je čez prečko žogo poslal Uli Hoeness in Antonin Panenka je dobil priložnost, da odloči zmagovalca. V Pragi rojeni napadalni vezist se je odločil za tvegano potezo, saj je žogo po sredini v lobu poslal čez Seppa Maierja, ki se je vrgel v levi kot. Na njegovo srečo je žoga končala v mreži, njegov poskus so mediji poimenovali kar Panenka in Češkoslovaška se je veselila dramatične zmage s 5:3 po enajstmetrovkah.
Natisni E-mail
| Več
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 1
Starejši naprej | Novejši naprej
Stajerc 6.6.2012, 07:54 Prijavi komentar
Originalna "panenka"... http://www.youtube.com/watch?v=Bd1Hr96IenI ...in še "panenka by Zidane" http://www.youtube.com/watch?v=n3Y-H_w8scs&feature=endscreen&NR=1
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE