Miran Zore   11. september 2017
Intervju: Robert Koren

Razmišljam, da bi spet igral

Več let je molčal, vmes končal bogato igralsko kariero in se vrnil domov. Robert Koren ne obžaluje ničesar, zamer iz burnega obdobja po svetovnem prvenstvu pa ne goji. Goji pa trenerske in celo igralske ambicije.
SORODNE NOVICE
Zeleni dlje brez Abassa
20.9.2017 | Slovenski nogomet
Domžale utonile v Muri!
20.9.2017 | Slovenski nogomet
Iračan med knapi
20.9.2017 | Slovenski nogomet
Abass najboljši v avgustu
18.9.2017 | Slovenski nogomet
Neverjeten avtogol Jogana
18.9.2017 | Slovenski nogomet
Odziv moštva je bil fantastiče...
18.9.2017 | Slovenski nogomet
Pred časom je Robert Koren lansiral "kolekcijo oblačil RK8", zbrana sredstva pa skupaj z izkupičkom z v ta namen odigrane tekme podaril v dobrodelne namene. (foto: Nogomania)
Nekoč je bil prvi obraz reprezentance, tudi njen najboljši igralec, lider in kapetan. Robert Koren je vrsto let preigral v tujini, uspešen je bil na Norveškem, igral je v angleški Premier League, kariero pa končal pri bogatem avstralskem klubu Melbourne Cityju. Leto in pol pa je zdaj že, odkar nogometa ne igra več profesionalno. Ko je tehtal, kaj in kako po karieri, ga je domotožje vrnilo na Koroško, kjer s svojo družino zdaj živi v Slovenj Gradcu. V medijih smo ga zadnja leta, pravzaprav odkar je končal svojo reprezentančno kariero, zaman iskali. Umaknil se je in to zavestno. Danes deluje v lokalnem okolju. Aktivno se je namreč vključil v delo v svojem bivšem klubu Dravogradu, kjer s somišljeniki postavlja organizacijsko piramido tamkajšnjega tretjeligaša od spodaj navzgor. Voluntersko. S ciljem izboljšati kakovost dela v klubu in infrastrukturo (v klubu čakajo na novo umetno travo) ter povratkom selekcij v najvišje lige. 

Koren je v Dravograd prišel, da bi lokalnemu okolju vrnil nekaj tistega, kar ga je gnalo skozi njegovo bogato igralsko kariero, ki je vseskozi stremela k zahtevnim izzivom. Rezultati so že vidni, saj Dravograd vse bolj dobiva podobo organiziranega kluba. Osnovna Korenova ideja je mlade navdušiti za nogomet (v ta namen organizira tudi nogometni kamp), hkrati pa jim v Dravogradu zagotoviti pogoje, da bodo čim dlje lahko igrali doma. Samo na ta način, je prepričan, se Koroška lahko vrne na slovenski nogometni zemljevid. 

Robert, dolgo vas nismo videli ali slišali. Kje ste bili in zakaj ste izginili z "radarja"?
Prišel sem do točke, ko sem potreboval čas zase, da sem zadihal. Poglejte, ne gojim nobenih zamer. Je pa bilo takrat marsikaj predstavljeno drugače kot je v resnici bilo. Jaz sem imel srečo, takrat sem že dosegel nekaj, bil sem že nekje in sem tudi vedel, kaj bo, ko so se stvari začele dogajati (pranje umazanega perila v javnosti, s strani Ivana Simića in pozneje Slaviše Stojanovića op.p.). Vedel sem, kako gre to v Sloveniji. Samo korektnega odnosa si želim, z vsakim. Ponavljam, zamer ni, z vsakim sem pripravljen popiti kavo in se pogovoriti. Ampak samo v živo. 

Kaj počnete v "nogometni penziji"?
Kar prija po karieri in pritiskih, ki jih prinaša, malce odklopiti. Lahko rečem, da je penzija v redu, vprašanje pa je, kako dolgo bo še. Ko sem lani končal, se je bilo treba odločiti, kje bomo z družino živeli. Vedno je bila na prvem mestu moja kariera, zdaj je družina. Odločili smo se za Slovenijo, živim v Slovenj Gradcu, delam pa v Dravogradu. Najprej sem mislil, da bom po karieri kakšen funkcionar, zdaj pa pridobivam trenerske licence, ravno zaključujem A licenco. Trenerstvo me je pritegnilo, tako da bom šolanje nadaljeval. Mogoče sčasoma prevzamem kakšno člansko ekipo. 

Zakaj tretjeligaš Dravograd in ne kakšna lažja izbira?
Ker je to moj klub in ker imam rad izzive. S somišljeniki smo zastavili program, ki mu sledimo. Začeli smo s temelji in moram reči, da delamo intenzivno. Naša vizija je, da spravimo vse skupaj na višjo raven. Moja želja je, da bi svoje izkušnje in znanje prenesel na trenerje in igralce, da bi jim uspelo. Moramo priti do točke, ko naši mladi fantje ne bodo več odhajali v Velenje ali v Maribor. Lahko bi šel kam drugam, ne bom rekel, da ni bilo ponudb, je pač tako, da doma delam z veseljem. 

Vas igralski povratek na slovenske prvoligaške zelenice ni nikoli zanimal?
Ko sem zapuščal Hull City, sem imel na mizi precej ponudb iz Championshipa. Eno sem mislil sprejeti, pa je prišel Melbourne City, za katerim stojijo ljudje iz Manchester Cityja. Rad imam izzive in v Avstraliji sem ga našel. Ne vem, kako je bilo s Slovenijo, ampak eno so govorice, drugo pa realnost. Moram pa priznati, da zori ideja, da bi zaigral za Dravograd. Moj brat me še posebej priganja in ne vem še. Morda pa res, pri sedemintridesetih (smeh).

Sedem let in pol ste preživeli v Angliji in okusili slast atraktivne Premier League. Kako danes, z distance, podoživljate to obdobje?
Zdaj zagotovo lažje dojemam, da sem bil del nečesa velikega. Takrat sploh nisem razumel, niti bi bilo časa, ker se je bilo treba ves čas boriti. Ponosen sem, da sem to dosegel in vem, da sem za to trdo delal. Da prideš v Premier League, moraš imeli cel 'paket', ni dovolj, da si samo hiter in podobno. Biti moraš na visoki ravni. So pa pritiski res veliki in moraš dobro vedeti, kaj hočeš. Pa medijska scena je tam drugačna kot pri nas. Ko smo na takšen način želeli urediti tudi stvari okrog reprezentance, je prišel konflikt. 

Premier League velja za najbolj atraktivno ligo na svetu. Kaj pa njene temne plati?
Jaz res nisem imel težav. Gre za to, če iščeš težave ali pa jih ne. Ravno nedavno smo brali recimo o Waynu Rooneyju... Stvari pridejo v medije. Glejte, tudi sam nisem bil vseskozi pasiven. Ampak je vseeno treba najprej nekaj narediti, da si potem lahko nekaj privoščiš. Vedeti je treba, da ne moreš iti vsak dan na pivo, če hočeš biti profesionalen nogometaš.

V čem pa je Premier League tako posebna?
V tem, da imajo tam res radi nogomet in spoštujejo igralce. Tam so vsi pozitivni tudi ob porazih. Ko sem igral za WBA, smo igrali z Liverpoolom in poraz bi pomenil izpad iz lige. Izgubili smo in poklapani odšli v garderobo, ko je prišel nekdo iz kluba in rekel, da moramo nazaj na igrišče, ker so navijači še tam. Jaz sem iz Slovenije in seveda sem pomislil, da so tam zaradi nečesa drugega. Ko pa smo prišli nazaj, smo videli polne tribune, ploskanje in prepevanje. Tekli smo častni krog, trener je šel za nami, vsi pa so ploskali. Tega drugje ni. 
Robert Koreno 480
(foto: Nogomania)

V Sloveniji se od navijačev nikoli niste zares poslovili. Zakaj?
Tiho sem prišel in tiho sem odšel. To je bila na koncu tudi moja želja. Ne iščem poslovilne tekme. Doslej jih tako ali tako ni bilo, Novaković je bil prvi, ki se je poslovil na normalen način. Želim si, da bi naši zanamci tudi dobili to. Ko končaš kariero, je lepo, da se imaš priložnost posloviti na takšen način.

Vaša reprezentančna kariera se je končala z medijskim molkom, bili ste v ospredju, ko ste se igralci borili za premije s tedanjim predsednikom NZS Ivanom Simičem, tedanji selektor Slaviša Stojanović pa vas menda ni dobil na telefon. Kakšna je vaša plat teh zgodb?
Ne bi poimensko govoril o drugih. Doslej nisem in tudi odslej ne bom. Če že, potem bi rad, da smo vsi za isto mizo in govorimo iskreno. Potem me ne bo motilo niti, če snemate vse skupaj. Vprašanje pa je, če so vsi pripravljeni prisesti. Ne želim govoriti o tem, ker nimam nič od tega, saj nimam namere prirejati resnice. V bistvu je enostavno. Vsak selektor me je lahko dobil na telefon. Srečko Katanec me je recimo večkrat klical, bil je zelo korekten in to cenim še zdaj. 

Zakaj je pri vas usahnila želja po igranju za reprezentanco?
Skozi kariero se odrekaš marsičemu, prišel sem v leta in do neke ravni. Novinarji radi pravite, da je pri dvaintridesetih nekdo že za v penzijo. Bili smo na svetovnem prvenstvu, več let smo igrali skupaj. Razmišljal sem, da je to naš maksimum. Poklopilo se nam je, imeli smo super vzdušje, kakršnega v karieri nisem imel nikjer. Drug drugega smo izzivali in vzpodbujali, takratni selektor lahko to potrdi. Tudi sami ste lahko videli, če ste gledali treninge, tam je šlo vedno na polno. 

Kaj vidite, ko reprezentanco spremljate danes?
Kot gledalec si želim, da bi bilo bolje. Da bi se začutila kemija med igralci in selektorjem. Ne vidim je. Vedeti se mora, kdo je glavni in kdo kaj reče. Ta piramida mora biti jasna. Reprezentanca ni kot klub. Selektor ne pripravlja igralcev, to počnejo klubi. Najbolj pomembno je, da se ve, kako se bo igralo. Selektor mora to določiti, igralci pa mu morajo verjeti. Vsi morajo stremeti k skupnemu cilju. Naj skupaj sedejo za mizo selektor, predsednik zveze in igralci, zaprejo vrata in se pogovorijo. Svetujem pa jim, naj ne hodijo v medije, ker smo na našem primeru videli, kaj se zgodi. Moram pa reči, da mi ni za nič žal, če bi moral, bi vse ponovil.

Pred leti je NZS iskala nekakšnega direktorja reprezentance, v igri je bil takrat Zlatko Zahović. Bi tudi vas zanimalo kaj podobnega?
Takšen sem, da moram slišati zgodbo, potem pa sem za ali pa ne. Norveško sem takrat izbral, ker je bilo zanimivo in je bilo treba garati. Tega sem vajen. Pri šestnajstih sem počel to, česar drugi niso. Odprt sem za vse, verjetno kdo drug prav tako. Če kdo misli, da lahko pomagam, potem naj me pokliče. 

Kevin Kampl bi nekako "moral" biti vaš naslednik in postati tisti nogometaš, ki razigrava soigralce. Kako ocenjujete njegov reprezentančni status?
Vedno so ta vprašanja, kdo bo nasledil koga. Po zlati generaciji se je iskalo novega Zahovića, po naši nove Novakoviće, Korene itd. Vsaka generacija mora imeti svoj način. Tudi ta. Mi nismo veliki, zato moramo reprezentanco sestaviti iz 11 fantov, ki bodo enotni. Ne more biti eden, na katerega se bo igralo, nihče se ne more 'švercati'. Vsi morajo teči in vsi se morajo boriti. Kar se Kampla tiče, ima pač svojo zgodbo. Ampak rekel sem že, kdo se mora pogovoriti in rešiti vse skupaj. Kdor se ne vidi v tej zgodbi, naj pove in to takoj.

Kako pa ocenjujete splošno kondicijo slovenskega nogometa?
Prevelika razlika je med klubi. Sama raven je dobra, ni odlična, ni pa katastrofalno slaba. Največji minus je malo gledalcev, drugi pa premalo denarja. Sem pristaš ideje, da se iz tujine vrnemo tisti, ki lahko pomagamo. Mi ne prihajamo po zaslužek, ampak, da pomagamo. Delati pa je treba na dolgi rok. Poglejte Maribor. Kje je bil pred osmimi leti? Oni garajo, še danes, Zlatko Zahović pa je tisti, ki ima ogromne izkušnje. Problem je tudi odhajanje mladih. Vedeti bi morali, kdaj so dovolj dobri. Zakaj nihče ne ostane po dobri sezoni in pokaže 'jajca' ter igra še bolje? Iti po prvo pogodbo in se nato vrniti, to ne koristi nikomur. Lahko si najboljši recimo v Domžalah, ko pa prideš ven si samo eden od 25. 
Robert Koren 480
(foto: Nogomania)

Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 18
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
janko5 12.9.2017, 17:51 Prijavi komentar
V Sloveniji je premalo bivših nogometašev,ki se za svoj matični klub toliko angažirajo kot se Koren za Dravograd.Vsi so od svojih klubov dobili določeno znanje in izkušnje,malo pa jih to ceni in na koncu tudi kaj povrne.BRAVO RK8
korektor 12.9.2017, 16:05 Prijavi komentar
Za reprezentanco je dal vedno vse od sebe. Še posebej pa je dobro to, da bi slovenskemu nogometu in klubu v katerem je odrasel rad pomagal.Takih kot je Koren v slovenskem nogometu manjka zato je dobrodošel v vseh vlogah.
Loko 12.9.2017, 08:59 Prijavi komentar
NE! A mu je zmanjkalo gela za lase?
Phil 11.9.2017, 20:19 Prijavi komentar
@Medicinc....a pol bi pa že na začetku tak povedu :)
float like a butterfly sting like a bee 11.9.2017, 17:23 Prijavi komentar
Zadnji tije-stirje stavki...v nulo zadanejo in opišejo glavno problematiko. V NULO! Primerov tega kar je opisal Robert..je malo morje, sploh pri nas. Na žalost, gre tud za globalni problem v nogometu. Denar, obljube, menadzerji...
Werder Lunik 11.9.2017, 17:22 Prijavi komentar
Odličen intervju in se strinjam, da bi bilo zaželeno videt čimveč takih povratnikov v slovenski nogomet, ker gotovo lahko pripomorejo k temu, da se dvigne raven igre kot tudi organizacija celotne slovenske nogometne scene.
Medicinc 11.9.2017, 17:07 Prijavi komentar
@Phil mislim sem na koncu kariere, po Melbournu, saj mogoče bo sedaj igral za Dravograd
Phil 11.9.2017, 16:32 Prijavi komentar
Medicinc ali si tako mlad ali pozabljiv ;) ? Kako ni dal kakšne sezone skozi 1 ligo? Že kot najstnik je igral v 1. SNL za Dravograd, potem pa je bil v Celju med letoma 2001 in 2004 eden izmed boljših vezistov v ligi.
Medicinc 11.9.2017, 16:02 Prijavi komentar
Meni ni bil tip nikoli med najljubšimi v reprezentanci, v bistvu bolj uganka kot kaj drugega, ima pa zanimivo in pravo razmišljanje, interesantno bi ga bilo videti, kaj lahko s svojimi izkušnjami doprinese k slo nogometu, škoda, da ni kakšne sezone dal skozi tudi v slo 1. ligi,
pejo2310 11.9.2017, 14:59 Prijavi komentar
Bravo Koren in hvala se enkrat za vse ....dobr intervju
<< < | 1 | 2 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE